Vprašanja Evropski komisiji na temo zaščitnih sredstev
Odbor za industrijo, tehnologijo, raziskave in energetiko (ITRE) je 24. 4. 2020 povabil komisarko Gabrielo (področje raziskav, razvoja, mladih, izobraževanje in kultura) in komisarja Bretona (notranji trg) k izmenjavi mnenj o odzivu EU na pandemijo COVID-19, pri čemer je bil poudarek na vlogi raziskav in digitalnih orodij v boju proti virusu ter vplivu na industrijo ter predvsem vplivu na mala in srednja podjetja, ki so hrbtenica evropskega in tudi slovenskega gospodarstva.
Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj je, kot nadomestni član odbora v okviru t .i. Catch the eye, zastavil nekaj ključnih vprašanj na temo proizvodnje in raziskav na področju zaščitnih sredstev v EU. Pri tem se je osredotočil na ključne dileme, s katerimi se danes sooča EU in vse države članice na tem področju:
Katere ukrepe je Komisija sprejela, da bi podprla in povečala evropsko proizvodnjo medicinske opreme (npr. respiratorje, ventilatorje) in potrebne osebne zaščitne opreme?
Ali namerava Evropska komisija vključiti v okvir načrta za okrevanje EU in evropskega gospodarstva po krizi COVID-19, zmanjševanje uvozne odvisnosti EU na področju kritičnih tehnologij in od uvoza medicinske opreme in drugih sredstev?
Ali Komisija predvideva strateški pregled dobavnih poti kritičnih dobavnih verig in katere ukrepe načrtuje na tem področju?
Odgovor Evropske komisije
Cilj aktivnosti Komisije in predlaganih ukrepov državam članicam, so osredotočeni k krepitvi in pospešitvi razvojnih procesov in zbiranju potrebnih ter relevantnih dejstev, za učinkovit prispevek EU, k evropski avtonomnosti in še posebej k potrebnim zmogljivostim (tudi za čas po COVID-19), ki bodo zagotovile, da bo zdravstveno odzivanje v prihodnje s potrebnimi medicinskimi sredstvi temeljilo na EU načelih in vrednotah etike, pravičnosti in solidarnosti.
Da bi pospešili razpoložljivost diagnostičnih sredstev in postopkov, metod zdravljenja in cepiv, je pri tem pomembno, da se upošteva celotna dobavna veriga, vključno s proizvodnjo fazo. V sodelovanju z državami članicami, želi zato Evropska komisija, identificirati ozka grla in pripraviti ter izvesti ukrepe, za njihovo preseganje, pri čemer pa ne sme biti ogrožena učinkovitost in varnost.
Uporabljeni bodo tudi ustrezni finančni in pravni instrumenti v podporo vsem fazam razvoja in proizvodnje zdravil in medicinske opreme, vključno s povečanjem proizvodnih zmogljivosti.
Komisija je prav tako analizirala nabor preteklih in aktualnih R&R projektov v raziskovalno-razvojnih programih EU in bo izvedla potrebne aktivnosti za pospešitev projektov s področja osebne zaščitne medicinske opreme kot so – razkužila, varnih prevoznih sredstev za okužene bolnike in zaščitnih oblačilih končnim uporabnikom. V rezultatih raziskav v okviru Horizont 2020, že obstaja zbirka znanstvenih spoznanj in dognanj, katere bodo lahko sedaj uporabile bolnišnice, zdravstveni delavci in mnogi drugi.
Poleg tega Evropska komisija predvideva dodatna sredstva za raziskave na področju prilagodljivosti in stabilnosti proizvodnih ter dobavnih verig medicinske opreme in sredstev. Tako z vidika prožnosti, kot tudi zmogljivosti proizvodnih linij med in po krizah. Hkrati pa bo to tudi podlaga za oblikovanje prednostnih aktivnosti v okviru Horizont Evropa po krizi COVID-19.
