“Prihodnost družbe je odvisna tudi od odnosa do znanosti, raziskav in razvoja”

/in /objavil/a

V petek 9.10.2020 se je dr. Klemen Grošelj (LMŠ/RE) na Kemijskem inštitutu udeležil okrogle mize z imenom Kdo bo razvil cepivo in zdravila, če ne znanstveniki? , ki sta jo pripravila Pisarna Evropskega parlamenta in Kemijski inštitut. Poleg evropskega poslana dr. Grošlja so pri okrogli mizi sodelovali tudi, dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta, dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta Jožef Stefan, dr. Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, Franc Bogovič, evropski poslanec in Tina Bregant, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje.

 

dr. Grošelj je izpostavil, da je ključno v Sloveniji spremeniti odnos do same znanosti. Vse prevečkrat je znanost, zlasti na področju financiranja obravnavana zelo podhranjeno. Na vložek v znanost je potrebno gledati kot na priložnost. Zagotovo pa ključnih premikov ne bo moč doseči brez jasne vizije in brez dolgoročnih investicij, pravi evropski poslanec.

Omenil je tudi, da nas na evropski ravni čakajo zaveze, kot so ogljična  nevtralnost ter digitalna transformacija in druge, katere brez znanosti kot panoge, ki bo nujni deležnik pri soustvarjanju in nadaljnemu razvoju, ne bo možno nikakor izpolniti. Poleg pomanjkanja vizije na področju znanosti in razvoj na nacionalni ravni pa zagotovo v oči bode premalo namenjenih sredstev na državni ravni.

Eno izmed rešitev vidi tudi v ustanovitvi tehnološke agencije, pri čemer opozarja, da naj le ta deluje po skandinavskem modelu, saj smo pred časom že imeli agencijo v sicer drugačni obliki in ni obrodila sadov. Trenutno imamo t.i. CRP (ciljno razvojne programe), ki pa so lahko rešitev v prvi fazi določenega projekta. Težave sedaj nastajajo, kot pravi, da od trenutka ko postavimo hipotezo, ne glede na okoliščine samega razvoja, ne smemo spreminjati poteka. Saj le to trenutno velja kot sprememba projekta, kar pa birokratsko močno oteži potek nadaljnih postopkov. Prepričan je, da bi s agencija s pravilno mero kompetence tovrstne anomalije lahko odpravila. Kot ključno pri ustanovitvi agencije je izpostavil, da mora delovati kot strokoven organ na čelu katerega bodo ljudje, znanstveniki, ki razvoj razumejo. Nikakor pa po Grošljevem mnenju tovrstne agencije ne more in ne sme voditi politično imenovan direktor.

 

Video prenos okrogle mize: https://www.facebook.com/watch/?v=428366141481356