Dr. Grošelj s pobudo Von der Leyen o širitvi pristojnost EPPO na vsa sredstva EU v okviru politike širitve

/in /objavil/a

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj (Gibanje Svoboda/Renew Europe) praktično od samega začetka nastopa funkcije v Evropskem parlamentu opozarja na nujnost nadzora nad evropskimi sredstvi na Zahodnem Balkanu. Spomnimo se hudih razprav z evropskim komisarjem za širitev EU Olivérjem Várhelyijem v zvezi z IPA mehanizmi, za katerega trdi, da ni evropski pač pa madžarski komisar, saj po mnenju dr. Grošlja zastopa zgolj ozke madžarske interese in evropskih. V luči vseh dosedanjih prizadevanj je dr. Grošelj naslovil pismo na predsednico Evropske komisije Ursulo Von der Leyen o razširitvi pristojnosti Urada evropskega javnega tožilstva na vsa sredstva EU v okviru politike širitve pod katerega so se podpisali  predvsem evropski poslanci, ki v Evropskem parlamentu največ pozornosti namenjajo Zahodnemu Balkanu. Prav tako pa se je pobudi pridružil večji del slovenskih evropskih poslancev med katerimi so Irena Joveva, Ljudmila Novak, Matjaž Nemec in Milan Brglez.

 

Letter on enhanced conditionality in the EU enlargement process

“Spoštovana predsednica Von der Leyen, spoštovani komisar Várhelyi,

spoštovani komisar Reynders,

 

V luči govora predsednice Komisije Von der Leyen v Bratislavi o novi politiki s štirimi stebri do Zahodnega Balkana, ki jo pozdravljamo in močno podpiramo, želimo izpostaviti nekaj točk, ki so pomembne, če ne celo nujne za uspeh celotne politike EU do Zahodnega Balkana, Vzhodnega partnerstva in politike širitve EU v prihodnosti nasploh. Verjamemo, da je naša evropska politika širitve na pomembnem razpotju, ne samo za države kandidatke, temveč tudi za EU in njene članice.

 

Kot lahko opazimo v današnjem političnem okolju, se lahko demokratično nazadovanje pojavi, ne samo med državami kandidatkami, ampak kot smo priča so ti negativni trendi prisotni tudi v nekaterih članicah EU. Na žalost se srečujemo s političnim okoljem, ki ga zaznamujejo naraščajoč avtoritarizem in sovraštvo do osnovnih demokratičnih načel in standardov, kar slabi vladavino prava, omejuje medijsko svobodo in krha temeljne demokratične vrednote in načela.

 

Glede na navedeni kontekst in upoštevaje dogajanje na terenu, še posebej v luči geopolitičnih sprememb, ki jih je prinesla nezakonita ruska agresija na Ukrajino, moramo okrepiti naš boj za vladavino prava in spoštovanje demokratičnih vrednot ter načel v državah kandidatkah.

 

V okviru EU smo bili dovolj politično modri, da smo razvili mehanizme pogojevanja dostopa držav članic do sredstev EU in okrepili mehanizme za boj proti zlorabi teh sredstev z vzpostavitvijo Urada evropskega javnega tožilca (EPPO) in siceršnjo krepitev čezmejnega sodelovanja preiskovalnih organov ter organov pregona.

 

Demokratično nazadovanje in stagnacija predstavljata izziv tako za naše politične cilje ter hkrati postajata vse večja ovira pri uresničevanju prepotrebnih reformah v državah Zahodnega Balkana. Da bi se izognili enakim izzivom v prihodnje v drugih državah kandidatkah izven Z. Balkana, predvsem v Ukrajini, Moldaviji in Gruziji, menimo, da je potrebno vzpostaviti verodostojen mehanizem pogojenosti dostopa da sredstev EU, ki preprečuje demokratično nazadovanje in krepi reformne procese v državah kandidatkah. To je potrebno zaradi zagotovitve verodostojnosti politik EU in samega procesa širitve ter za okrepitev položaja EU v aktualnih zaostrenih geopolitičnih okoliščinah, zlasti v odnosu do nam nenaklonjenih in konkurenčnih nedemokratičnih in avtoritarnih režimov.

 

Če k temu pridodamo še nedavne sklepe in ugotovitve Računskega sodišča EU, pozivamo Komisijo, naj objavi osnutek smernic za izvajanje mehanizma pogojenosti, povezanega z mehanizmi zunanje pomoči EU (IPA3, NDICI, MFA in druga EU sredstva na sektorski ravni itd.). Te smernice bi morale biti osnova za celovito obravnavo in pripravo pravnega okvira skupaj s Svetom EU glede pogojevanja evropskih sredstev s spoštovanjem načel vladavine prava. To temeljno vprašanje mora biti prioriteta aktualne Komisije, kakor tudi Komisije v prihodnjem sklicu.

 

Zato predlagamo, da razširimo pristojnost EPPO na vsa sredstva EU v okviru politike širitve. Verjamemo, da lahko širitev pristojnost EPPO ne samo prepreči zlorabo sredstev EU v državah kandidatkah, kot to počne v državah članicah, obenem pa krepi vladavino prava in zagotavlja neodvisnost preiskav in pregona kaznivih dejanj v povezanih s sredstvi EU. To naj se izvede v okviru tretjega stebra, ki ga je predlagala predsednica Komisije v svojem govoru, kakor tudi v siceršnjem procesu držav kandidatk. Krepitev pristojnosti EPPO pa bi predstavljale tudi pomemben korak v okviru t.i. faznega integracijskega procesa vezanega na področje vladavine prava in siceršnjo okrepljeno pogojenost dostopa do sredstev EU za države kandidatke.

 

Naj na koncu če enkrat poudarimo, da verjamemo, da je potrebno okrepiti mehanizem pogojenosti, ki ureja dostop držav kandidatk do sredstev EU, da zagotovimo uresničevanje in nadaljevanje reform na področju vladavine prava, medijske svobode in demokratičnih standardov.

 

S spoštovanjem,”

 

Podpisniki

Klemen Grošelj (Renew Europe, Slovenia)
Petras Auštrevičius (Renew Europe, Lithuania)
Milan Brglez (S&D, Slovenia)
Viola von Cramon-Taubadel (Greens/EFA, Germany)
Katalin Cseh (Renew Europe, Hungary)
Nicola Danti (Renew Europe, Italy)
Anna Donath, Renew Europe, Hungary)
Valter Flego (Renew Europe, Croatia)
Romeo Franz (Greens/EFA, Austria)
Vlad Gheorghe (Renew Europe, Romania)
Irena Joveva (Renew Europe, Slovenia)
Ulrike Müller (Renew Europe, Germany)
Matjaž Nemec (S&D, Slovenia)
Ljudmila Novak (EPP, Slovenia)
Thijs Reuten (S&D, Netherlands)
Petri Sarvamaa (EPP, Finland)
Tineke Strik (Greens/EFA, Netherlands)
Hilde Vautmans (Renew Europe, Belgium)
Thomas Waitz (Greens/EFA, Austria)