“BiH bo morala narediti nadaljnji napredek pri potrebnih reformah, vendar je zdaj na EU, da izpolni dano obljubo!”

/in /objavil/a

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj ( GIBANJE SVOBODA / RENEW EUROPE), skupaj s svojimi kolegi v Evropskem parlamentu poziva Evropski svet k začetku pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino.

Prepričan je, da moramo Bosni in Hercegovini poslati nedvoumno sporočilo: njena prihodnost – in prihodnost Zahodnega Balkana – je nedvoumno v EU.

Čeprav kot pravi to dolgujemo predvsem prebivalcem BiH, se moramo zavedati tudi, da je na kocki verodostojnost same širitvene politike EU. Po mnenju dr. Grošlja je nedvoumno, da bo BiH morala narediti nadaljnji napredek pri potrebnih reformah, vendar je zdaj na EU, da izpolni dano obljubo.

 

V nadaljevanju objavljamo celoten poziv predsedniku Evropskega sveta Charlesa Michela k začetku pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino,

Pristopna pogajanja_ BiH Call to open EU accession negotiations with BiH

 

»Zadeva: Poziv k začetku pristopnih pogajanj z Bosno in Hercegovino

 

Spoštovani predsednik Evropskega sveta Michel,

Evropska komisija je v torek, 12. marca 2024, priporočila začetek pristopnih pogajanj EU z Bosno in Hercegovino (BiH). Od pridobitve statusa kandidatke decembra 2022 je država dokazala svojo zavezanost strateškemu cilju evropskim integracijam z izvedbo ključnih reform in doseganjem oprijemljivih rezultatov.

 

Sprejetje zakona o preprečevanju nasprotja interesov, zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, začete so bistvene izboljšave sodnega in tožilskega sistema so le nekateri njeni najpomembnejši dosežki. BiH je prav tako uresničila pomembne korake za izboljšanje upravljanja migracij in krepitev boja proti korupciji, organiziranemu kriminalu in terorizmu. Po besedah predsednice Komisije Ursule von der Leyen je Bosna “naredila impresivne korake naprej in v nekaj več kot enem letu je bil dosežen večji napredek kot v celotnem desetletju”.

 

Zato je zdaj čas, da EU izpolni svoje obljube. V luči aktualnih geopolitičnih izzivov moramo sprejeti jasnejši in ambicioznejši pristop k politiki širitve. Članstvo v EU je najboljše in najtrdnejše zagotovilo za dolgoročno stabilnost ter blaginjo Zahodnega Balkana, še posebej za BiH. Kljub zapletenemu institucionalnemu in pravnemu okviru, ki temelji na Daytonskem mirovnem sporazumu, ter kljub številnim notranjim in zunanjim grožnjam, s katerimi se sooča, je država dosegla potrebno raven izpolnjevanja meril za članstvo v EU. Zato pozivamo Evropski svet, naj začne pristopna pogajanja z BiH na naslednjem zasedanju 21. in 22. marca 2024.

 

Bosni in Hercegovini moramo poslati nedvoumno sporočilo: njena prihodnost – in prihodnost Zahodnega Balkana – je nedvoumno v EU. Še posebej ker so njeni državljani med vojno v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prestali ogromno trpljenja in njihova prizadevanja za uvedbo standardov, norm in vrednot EU si zato še toliko bolj zaslužijo začetek pristopnih pogajanj. Čeprav to dolgujemo predvsem prebivalcem BiH, se moramo zavedati tudi, da je na kocki verodostojnost same širitvene politike EU. BiH bo nedvoumno morala narediti nadaljnji napredek pri potrebnih reformah, vendar je zdaj na EU, da izpolni dano obljubo.

 

Hvala za vašo pozornost.

 

S spoštovanjem,«

 

Klemen Grošelj

Irena Joveva

Franc Bogovič

Milan Brglez

Matjaz Nemec

Sophie In’t Veld

Fabio Massimo Castaldo

Gheorghe Falcă

Valter Flego

Mislav Kolakušić

Dietmar Köster

Dorien Rookmaker

Thomas Waitz

“Hvala Občini Postojna za zlato priznanje, za pomoč ob okoljski nesreči 2024!”

/in /objavil/a

Danes 13.03.2024 so slovenski evropski poslanci in slovenski evropski komisar @JanezLenarcic v Strasbourgu gostili predstavnike sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, aktivno udeleženimi v soočanju z lanskimi poplavami. V imenu Občine Postojne so evropskemu poslancu dr. Klemnu Grošlju ( RENEW EUROPE / GIBANJE SVOBODA) predali zlato priznanje za pomoč ob okoljski nesreči 2024. Dr. Grošelj se je za omenjeno priznanje zbranim iskreno zahvalil in poudaril, da je to dolžnost slehernika, zlasti funkcionarjev.

8. marec (p)ostaja pomemben dan v letu

/in /objavil/a

Danes bodo  žene in dekleta zasuta s pozornostmi, predvsem nas, ne vedno pozornih moških. A 8. marec je mnogo več, kot je simbol in majhne pozornosti. Je dan, ko bi se morali vsi, kot družba, vprašati kakšen je položaj ženske v sodobni slovenski in evropski družbi. Predvsem pa kam gremo? Mediji bodo polni bolj ali manj, običajno predvsem suhoparnih, statistik o položaju žensk v družbi. O obsegu gospodinjskega in drugega dela, ki ga, priznajmo si opravijo poleg službe, o plačnih razlikah med ženskami in moškimi, tudi temnih plateh, kot je popolnoma nesprejemljivo nasilje nad ženskami,… Politiki se bomo politiki kitili in zaklinjali,  kaj vse bomo še naredili, da bi izboljšali položaj žensk in kako je pri nas v Sloveniji bolje, kot v velikem delu EU in sveta.

A ob tem kaj hitro pozabimo na trende in procese v politiki. In roko na srce, glede položaja žensk, ti niso ravno vzpodbudni. V resnici v politiki, tako v tujini, a na žalost tudi pri nas, domovinsko pravico v javnem prostoru, ponovno dobivajo ideje, za katere smo mislili, da so dokončno končale v ropotarnici zgodovine. Žal ni tako. Nasprotno te ideje neposredno ogrožajo ne samo napredek in izboljševanje položaja žensk v družbi, ampak ogrožajo že pridobljene pravice žensk. Za idejami o svetosti življenja oziroma omejevanja pravice do splava in zaščiti tradicionalnih vrednot, se skrivajo vračajo ideje, katerih cilj je omejevanje položaja in vloge žensk v sodobni družbi. Gre za ideje, katere skrajna desnica s povezovanjem s t. i. demografsko krizo, želi in načrtuje omejiti vlogo sodobne ženske na vlogo matere in gospodinje. Gre za politične ideje, ki bi ženske in njihove pridobljene pravice pahnile nazaj, daleč v preteklost. V teh političnih vizijah, se ženskam ne priznava ogromnega prispevka k razvoju in današnjem blagostanju, ki je nedvoumen in nesporen.

Da ne gre za teoretičen koncept, ki je na političnem robu, nas boleče opozarja izkušnja Poljske in poljskih žena. In želeli si to priznati ali ne, tudi zato bo šlo na prihajajočih evropskih volitvah. Morda se mnogim nam zdijo evropske volitve nepomembne. A verjemite mi, zmaga skrajno desnih, konservativnih političnih sil, ki so že v tem mandatu poskušale na evropski politični parket prinesti ideje o omejevanju pravice do splava in ideje tradicionalnih vrednot, bodo, če se okrepijo, to politiko že zaostrile.  In to se žal prej kot slej še bolj kot sedaj odrazilo tudi v slovenskem prostoru.

 

Drage žene in dekleta, naj vam na koncu zaželim vse dobro ob Vašem prazniku, z mislijo, da boj za Vaše in naše pravice ni nikoli končan.

Odziv evropskega poslanca dr. Klemna Grošlja na peticijo SDS pred odborom za peticije EP

/in /objavil/a

Ob današnji obravnavi peticije o žrtvah komunizma, katero je pred Odbor EP za peticije vložila stranka SDS s svojimi podporniki in privrženci, se čutim dolžnega, da podam svoj odziv in pogled na to očitno predvolilno zlorabo, sicer zelo pomembnega parlamentarnega orodja.

 

Strinjam se, da je tema žrtev treh velikih ideologij 20. stoletja pomembna tema, dvomim pa da je to vprašanje, ki bi ga moralo obravnavati politično telo, kot je Evropski parlament, še posebej, ker gre za očitno manipulacijo v okviru predvolilne kampanje SDS. Vprašanje žrtev, pa naj si gre za žrtve katerekoli ideologije, je vsekakor občutljivo družbeno vprašanje in zahteva, da se ga obravnava z določeno mero spoštovanja in ne kot predmet cenenega dnevno-političnega pridobivanja političnih točk. Še posebej, ker tovrstne teme zahtevajo poenotenje družbe; kot celote, saj sicer, kar je žal tudi namen današnje razprave, vodijo v razkol in polarizacijo družbe.

Sam kot politik, ki ne podpira politike polarizacije in družbenega razkola, ne morem sodelovati v tovrstnih razpravah. Sem pa vedno pripravljen na odprto in iskreno razpravo o vseh temah slovenske zgodovine, tudi o najbolj tragičnih poglavij, kot so medvojna kolaboracija in povojni poboji.

Cilj te razprave ne sme biti zloraba preteklosti za obračunavanja v dnevni politiki in podžiganje kulturnega boja, temveč priti do spoznanj, ki nam bodo omogočila, da se tragedije preteklosti nikoli ne ponovijo. Predvsem pa, da nas kot demokratično družbo opolnomoči in opremi z zavedanjem, kako lahko danes preprečimo in onemogočimo ponoven vzpon fašizma, (neo)nacizma, iliberalizma in drugih skrajnih političnih gibanj, ki ogrožajo, če že ne kar rušijo našo demokracijo.«

Odziv evropskega poslanca dr. Klemna Grošlja na Vučićeve trditve o delovanju proti Srbiji

/in /objavil/a

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj, ki je bil na nedavnih volitvah v Srbiji vodja delegacije opazovalcev Evropskega parlamenta se je odzval na trditve predsednika Srbije Aleksandra Vučića. Vučić je na današnji novinarski konferenci izjavil, da je dr. Grošelj s svojimi kolegi iz Evropskega parlamenta usmerjen proti Srbiji ter da deluje vselej proti interesom Srbije.

»Zavzemanje za temelj vsake demokratične družbe, kar so svobodne in poštene volitve, ni izraz sovraštva, ampak izraz podpore demokratični Srbiji, kot enakopravni in suvereni članici družine evropskih demokratičnih držav. Zavzemanje za svobodne medije, demokratičen in pošten volilni proces ter podpiranje civilne družbe in posameznikov v zaščiti njihove volilne volje, žal ni nezaželeno samo v Srbiji, ampak postaja po zaslugi skrajne desnice standard tudi v EU. Sam kot nekdo, ki je bil izvoljen, pač ne morem sprejeti kršitev temeljnih demokratičnih vrednot in načel na katerih temelji naša in evropska demokracija. Mislim, da je to temeljno poslanstvo vsakega, ki voli ali je bil izvoljen.«

 

VRNITEV PRIMORSKE – “Ne zabijajmo si avtogolov!”

/in /objavil/a

Čeprav na čustveni ravni lahko razumem pobudo primorskih poslancev, se ne morem znebiti slabega priokusa, da je v ozadju že nekaj časa znana želja, po mojem mnenju zbiranja poceni političnih točk. Pobudo je pred zadnjimi evropskimi volitvami leta 2019 močno zagovarjal, zdaj moj kolega v Evropskem parlamentu, poslanec Matjaž Nemec. Slednjo lahko razumem kot legitimno sredstvo v tekmi ali kampanji, ki je očitno v polnem teku. Hkrati pa me skrbi, saj bi morali prav evropski poslanci imeti, tudi zaradi dela ki ga opravljamo, pred vsemi odločitvami malce širšo sliko.

Žalosti me, da se v tem predvolilnem žaru zanemarjajo pomembni mednarodnopravni vidiki, vezani na ključne interese slovenske države. Četudi mi je razumljiva in simpatična želja po uporabi tradicionalnega primorskega poimenovanje tega zgodovinskega dogodka in uspeha Primorcev ter Slovencev nasploh. Ne glede na osebne želje in čustva, pa moramo kot država biti pri tem politično modri in upoštevati tako mednarodnopravne vidike, kot tudi čisto simbolne vidike. Sam si nikakor ne želim, da bi bila zgodovinska legitimna in legalna vrnitev pomembnega dela slovenske Primorske k domovini in ki je bila rezultat naporov in žrtev slovenskega odpora v TIGR in Narodnoosvobodilnega boja, v katerem izstopa slavni 9. Korpus, obravnavana v kontekstu, kot je ruska priključitev Krima ali kateregakoli drugega aktualnega primera iz mednarodnih odnosov. In kar bi skrajne italijanske desničarske skupine izrabile, kot argument zoper Slovenijo, kot tudi za napade na aktualno mejo, ki jim je že vseskozi trn v peti. Še posebej, ker je današnja zahodna meja Slovenije rezultat boja borcev TIGRA, slovenskih in primorskih partizanov ter splošnega nepriznavanja krivične Rappalske meje.

Današnja slovenska meja je nedvoumni del sistema povojnih mirovnih pogodb, katere so v celoti legalizirale tako boja Primorcev, kot tudi nove mej in mednarodnopravno jasno opredelile, kar pomeni, da ni v nikakršnem delu rezultat enostranskih dejanj, kar običajno priključitve oziroma aneksije ozemlje so. Zato kljub žaru predvolilnega boja ostanimo glede tako pomembnih vprašanj preudarni in si ne zabijajmo nepotrebnih avtogolov.

Ohranimo habitat črnega močerila – okrogla miza

/in /objavil/a
Read more

“Renew europe je razumsko jedro Unije, kjer ni prostora za skrajnosti in populizem”

/in /objavil/a

Evropska poslanca dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva (RENEW EUROPE), sta v soboto 21.10.2023 gostila še enega v seriji dvodnevnih dogodkov z imenom RENEW GOES LOCAL. Nič kolikrat sta že izpostavila, da je politika lahko uspešna, le takrat, ko navdih  in ideje črpa iz ljudi. Zavedata se, da se evropska politika, tudi zaradi nekaterih slabih praks tako politikov kot samih institucij, morda pri ljudeh zdi malce oddaljena. Pa vendar vselej opozarjata, da je preko devetdeset odstotkov zakonodaje, ki jo sprejmejo nacionalni parlamenti tako ali drugače povezana z akti, sprejetimi prav v Evropskem parlamentu. Renew europe v parlamentu predstavlja tretjo najmočnejšo politično skupino, zato pomembno vpliva na sooblikovanje zakonskih predlogov. V želji po spoznavanju samih potreb na t.i. terenu in spodbujanju lokalnega prebivalstva k podajanju predlogov in pobud sta, ko omenjeno gostila dvodnevni dogodek z imenom Renew goes local.

Beseda je tekla o aktualnih geopolitičnih dogodkih v svetu, pri čemer je bila debata o razmerah na Bližnjem Vzhodu usmerjeno v jasno sporočilo, da je dejanje Hamasa vredno vsakršne obsodbe, da pa ima Izrael izjemno veliko odgovornost pri izvajanju svojih operacij  ter da mora biti temelj vseh aktivnosti izraelskih sil mednarodno in humanitarno pravo. Dr. Grošelj je kot izjemen poznavalec mednarodnih odnosov opozoril, da v kolikor ne bo upoštevano načelo humanitarnosti in sorazmernosti, lahko zadeve na Bližnjem Vzhodu še močneje esklirajo, kar pa bi po njegovem mnenju ogrozilo celotno regijo, hkrati pa bi posledice čutila tudi Evropska unija in nenazadnje ves svet.

V nadaljevanju je evropski poslanec iz vrst RENEW EUROPE poudaril, da je zeleni preboj, ne samo moment varovanja okolja, pač pa gre za razvojni moment Unije, kjer bo ključno zasledovati dva osrednja cilja. Torej na eni strani, varovanje okolja in na drugi strani razvojno tehnološki preboj. Zato gleda na t.i. GREEN DEAL s precejšnjo mero optimizma, saj se zaveda, da samo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, vlaganja v inovacije, raziskave in razvoj ob zasledovanju začrtanih okoljskih standardov, lahko Uniji omogočijo ohranjanje ali rast blagostanja na pram ostalim tekmecem v svetu.

Generalna sekretarka Svobode Vesna Vuković in poslovni direktor Svobode Peter Majerle sta predstavila načrt sodelovanja s poslansko skupino Renew Europe pred evropskimi volitvami. Predsednik Gibanja Svoboda Mladi Matej Grah je delil svoje izkušnje s sodelovanjem z drugimi strankami v EU, ki imajo svoje predstavnike v politični skupini Renew Europe in možnosti sodelovanja lokalne ravni s kolegi iz tujine. Zbrane pa je nagovoril tudi predsednik vlade in stranke Svoboda Robert Golob s svojo ministrsko ekipo. Naslednji dan so udeleženci dvodnevnega dogodka svoje znanje preverili tudi v praksi v okviru delavnic ter simulacij zasedanja različnih evropskih institucij.

“Močna Evropska unija je tista, ki razume potrebe lokalne skupnosti”

/in /objavil/a

V soboto 14.11.2023 je Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj v imenu politične skupine v Evropskem parlamentu RENEW EUROPE, gostil še enega v nizu dvodnevnih dogodkov z imenom – RENEW GOES LOCAL. Dogodek je bil razdeljen v dva sklopa in sicer v prvem dnevu interaktivna predavanja z evropskima poslancema Klemnom Grošljem in Ireno Jovevo (RENEW EUROPE), ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek, ministrom za obrambo RS Marjanom Šarcem, poslanko Državnega zbora Tamaro Vonta in nekdanjim vodjo liberalne poslanske skupine LMŠ, Branetom Golubovićem in nekdanjim poslancem iz iste stranke Aljažem Kovačičem. Drugi dan pa je potekal v okviru simulacije različni situacij s poudarkom na skupinskem delu.

Evropski poslanec je uvodoma na kratko predstavil sestavo in delovanje politične skupine RENEW EUROPE ter svoje aktivnosti v odborih AFET, ITRE in SEDE. Prav tako je izpostavil pomen Zelenega prehoda za prihodnost Unije. Resda je v javnosti morda slišati glasne kritike na račun preambicioznega načrta, da je vse skupaj drago, da ljudje še niso pripravljeni, a po mnenju dr. Grošlja je najdražje, če na področju varovanja okolja in zelenega prehoda ne naredimo nič. Po njegovem mnenju to retoriko strašenja potencirajo predvsem stranke, ki nimajo rešitev za izzive prihodnosti. Gospodarstvo se že in se še bo prilagodilo, mi Evropejci pa bomo samo na ta način sledili cilju neodvisnosti in zmanjševanju emisij, tako imamo denimo odličen mehanizem in sicer t.i. JTF oz. Sklad za pravičen prehod za dve premogovni regiji Šaleško dolino in Zasavje, je sklenil Grošelj. Poslanka Irena Joveva je poudarila, da predstavniki v Evropskem parlamentu ne morejo imeti pravega vpogleda, če niso v stiku z lokalno skupnostjo, zato so po njenem mnenju tovrstni dogodki odlična priložnost, za izmenjavo mnenj in pogledov, ki jih potem tudi lažje poslanci predstavijo kolegom v parlamentu. Evropska poslanca, sta izpostavila pomen krepitve delovanja liberalnih strank v državah članicah s politično skupino Renew europe, saj sta prepričana, da le sredinska – liberalna opcija lahko ponudi prave odgovore na izzive pred katerimi se nahaja Evropa in svet.

Kovačič in Golubovič vidita največji potencial v aktivni lokalni skupnosti, saj le ta lahko prenese/izpostavi tako akutne kot dolgoročne projekte v v občinah od koder prihajajo. Hkrati pa mora biti vzpostavljena nenehna komunikacija s poslanci v nacionalnem parlamentu iz njihovih okrajev, da skupaj s predstavniki ministrstev karseda hitro preučijo možnosti posameznega projekta. Največ možnosti za realizacijo pa bodo občine imele v kolikor se bodo med seboj povezovale in bodo projekti zasnovani širše/regijsko, sta izpostavila.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je poudarila, da v luči nedavnih poplav zasledujejo cilje t.i. razvojno sanacijske politike. Kar po mnenju gospe Bratuše pomeni, da ni cilj le povrnitev v stanje pred poplavami, pač pa sanacija, ki bi preprečevala podobne katastrofe. Tovrstnih pojavov bo vse več, kajti narava nam ne prizanaša. Ne samo Slovenija, celotna Evropa se sooča s posledicami naravnih ujm, zato druge možnosti, kot da so ukrepi in vlaganja naravnan v blaženje posledic naravnih nesreč enostavno nimamo.

Minister za obrambo Marjan Šarec je kot dolgoletni župan izpostavil pomen dobro organiziranih štabov civilne zaščite v času naravnih nesreč in ujm. Dolgoletne izkušnje županovanja pa skušal prenesti prisotnimi in pri tem poudaril, da občina lahko doseže preboj le z uspešnim črpanjem evropskih sredstev za kar pa je nujno povezovanje z ostalimi občinami v bližini ter v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi. Najboljše ideje so tiste, ki prihajajo od spodaj navzgor, je zaključil Šarec.

Poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije Tamara Vonta vidi vlogo poslancev pri posameznih projektih predvsem v tem, da postanejo prepoznani v širšem prostoru Slovenije. Prav gotovo je predpogoj za uspešnost projekta, najširša vključenost vseh deležnikov. Brez civilne družbe, torej društev ter drugih nevladnih organizacij, ki pa morajo najti skupni jezik tudi s politiko najprej na lokalni ravni ter kasneje na državni ravni, nima veliko možnosti za uspeh.

Drugi dan dvodnevnega dogodka je bil v znamenju delavnic, kjer so mentorji sprva uprizorili več scenarijev, kako na lokalnem nivoju zaznati potencialne kadre oz. osebe, ki promovirajo Renew Europe vrednote. Prav tako, so mentorji uprizorili potek scenarija za uspešno pokrivanje PR na posameznih dogodkih ter ključne točke sporočanja na digitalnih platformah. Na koncu pa so se dotaknili priprave in izvedbe Renew projekta, kaj vse je potrebno za uspešno izvedbo le tega.

Poslansko popoldne v Domžalah z evropskim poslancem dr. Klemnom Grošljem

/in /objavil/a

V okviru terenskih obiskov po Sloveniji je evropski poslanec iz vrst tretje največje politične skupine v Evropskem parlamentu, RENEW EUROPE dr. Klemen Grošelj obiskal Domžale. Kot je večkrat že poudaril, je temelj poslanstva evropskega poslanca stik z ljudmi in soočanje z izzivi na terenu iz, kot radi rečemo, prve roke. Tokrat je bila v ospredju dobrina brez katere nam živeti ni, voda namreč in pa izzivi, s katerimi se kot lokalna skupnost srečuje ter priložnosti, ki jih med drugim nudi Unija.

Dr. Grošelj je uvodoma obiskal Centralno čistilno napravo Domžale-Kamnik, kjer se je prepričal o njeni tehnološki naprednosti. Vodstvo podjetja mu je predstavilo inovacije čiščenja odpadne vode in blata, izgradnjo sistema energetske samooskrbe in načrte za prihodnost. Njihov cilj je, da očiščeno vodo, ki jo zdaj vračajo v reko Kamniško Bistrico, očistijo do te mere, da bo skladno z evropsko Direktivo o minimalnih zahtevah za ponovno uporabo vode uporabna tudi za kmetijstvo. »Veseli me, da imamo v Sloveniji objekt, ki je sposoben očistiti odpadne vode do takega nivoja, da gre lahko nazaj v naravo. Gre za sistem, ki zagotavlja bistveno več, kot smo si nekoč predstavljali pod imenom čistilna naprava. Vidim, da so tukaj tudi druge, nove ambicije, širitev, doseganje še višjih standardov in lahko rečem, da je domžalsko-kamniško območje lahko ponosno, ker ima takšno čistilno napravo. Gre za eno redkih v Sloveniji, pa tudi širše v Evropi s takim nivojem čiščenja odpadnih voda,« je ob obisku delovanje CČN Domžale-Kamnik pohvalil Evropski poslanec.

Sledil je obisk obronka Krajinskega parka Češeniške in Prevojske gmajne v Radomljah. Park je bil ustanovljen aprila letos kot rezultat večletnih prizadevanj lokalne civilne iniciative v sodelovanju s stroko. Dr. Grošelj si je ogledal del enega večjih še ohranjenih območij strnjenega nižinskega gozda v celinski Sloveniji, reko Rovščico, edino prosto tekočo reko v Sloveniji, in mokrišče kot naravni vodni zbiralnik in prostor izjemne biotske raznovrstnosti.

Na okrogli mizi pod vodstvom Martina Kovača se je dr. Klemnu Grošlju pridružil tudi občinski svetnik Gregor Horvatič, Monika Pekošak, poslanka Državnega zbora RS, pa je v uvodnem nagovoru poudarila pomen zaščite narave z vidika EU in potrebo, da zanamcem pustimo dostojno bivalno okolje. Dr. Grošelj je v razpravi uvodoma dejal, da je bil obisk terena zanimiv predvsem zato, ker je v praksi videl učinkovito implementacijo tistega, kar v Evropskem parlamentu sprejemajo, je pa to v Sloveniji sicer še redkost.

Pogovarjali so se tudi o sanaciji po ujmah, ki smo jih letos doživeli v Sloveniji, kjer je evropski poslanec izpostavil dva vira črpanja sredstev za sanacijo in obnovo, in sicer obljubljenih 400 milijonov evrov pomoči za neposredno blaženje posledic ujm ter sredstva za okrevanje in odpornost, ki jih bomo lahko črpali v podaljšanem časovnem okviru. »EU in Slovenija sta se v tem kontekstu dogovorili, da bodo ukrepi za sanacijo in obnovo trajnostno naravnani in sonaravni, infrastruktura pa obnovljena po najvišjih tehniških standardih, da bo vzdržala soočenje s podobnimi ujmami.«

Opozoril je tudi na pomen in odgovornost lokalnih skupnosti pri pripravi prostorskih načrtov in odgovornost ministrstev ter agencij kot regulatorjev s strokovno in pravno težo, da bomo živeli v varnem in zdravem okolju. »Po nekaterih podatkih v tem trenutku 150.000 državljanov živi na poplavnih območjih. V zvezi s protipoplavnimi ukrepi bi izpostavil Zgornjo Savinjsko dolino in Poljansko dolino kot primera neuspešne sanacije po preteklih poplavah in primer Celja kot primer uspešne protipoplavne sanacije. Zato je še toliko bolj pomembno, da ukrepe načrtujemo celovito, upoštevamo biotsko raznovrstnost in obnovo naravnega okolja. Stroka je tista, ki mora povedati, kje je možno izvesti sonaravne ukrepe in kje ne, da bomo preprečili žrtve in škodo,« je poudaril Klemen Grošelj. Ob tem dodaja, da lokalne skupnosti kot upravljavci zemljišč ne bi smele dovoliti posamičnim interesom in interesom kapitala neprimerne rabe prostora. Na ta način bi lahko preprečili nastanek marsikatere industrijske cone v naravnem okolju. »Pomembno je, da se industrijske cone načrtuje na območjih, ki so že bila v preteklosti namenjena tem dejavnostim, ali pa na ostalih degradiranih območjih, ki jih je na ta način mogoče revitalizirati.« Poudaril je tudi, da je pri črpanju EU sredstev zelo pomembna tudi kreativnost lokalnih skupnosti.

Okoljevarstvenik in občinski svetnik Občine Domžale Gregor Horvatič je na omizju opozoril na problematiko delno saniranega odlagališča nevarnih odpadkov v Suhadolah. »To se je kot težava izkazalo ob zadnjih poplavah, ker voda ne pozna občinskih meja, poleg tega pa je na tem območju tudi črpališče pitne vode za našo občino.«

Kar se tiče zelenega prehoda, pa dr. Grošelj pojasnjuje, da se ta že dogaja tudi pri nas, predvsem v tistem delu gospodarstva, ki je bolj vpet v evropske dobavne verige. »Primer dobre prakse je uporaba vodika, ki se dogaja v Evropi in tudi drugod po svetu, saj tehnologija v tej smeri močno napreduje. Pri nas do uporabe vodika še opazimo zadržke, naloga države pa je, da na primeru dobrih praks iz tujine to spodbuja, tudi zaradi konkurenčnosti naše industrije v prihodnosti.« Kot primer dobre prakse pri vključevanju evropskih sredstev in praks v Sloveniji je evropski poslanec izpostavil prav domžalsko-kamniško čistilno napravo. »Vidi se, da spremljajo najnovejše tehnološke dosežke, nove evropske direktive in uredbe in težijo k 100-odstotni samooskrbi.« Spremljanje in vključevanje je po njegovem pravilna pot v zeleni prehod in konkurenčnost.

Ob koncu je izpostavil tudi pomen sooblikovanja evropske politike. »Prvi kanal vpliva je država preko ministrstev in stalnega predstavništva v EU, drugi kanal pa so evropski poslanci, ki imajo možnosti vlaganja amandmajev na predlagane ukrepe, ki so pogosto uspešni,« opozarja poslanec in k aktivnemu sodelovanju pri oblikovanju teh politik vabi tudi širše gospodarstvo.