Evropska poslanca Irena Joveva in dr. Klemen Grošelj sta se danes udeležila skupne seje parlamentarnih odborov – za zadeve Evropske unije (EU) in za zunanje zadeve. Oba sta tudi nagovorila poslance državnega zbora, osrednja tema pa je bila predstavitev prednostnih nalog predsedovanja Hrvaške Svetu Evropske unije.

Zakaj je pomembno, da se evropski poslanke in poslanci, če jim to dopušča čas, udeležujejo teh sej v slovenskem hramu demokracije? Ker je po mnenju Joveve in Grošlja prav, da se poslanke in poslance v državnem zboru seznanja z aktualnim dogajanjem v Evropski uniji, posledično pa tudi slovensko javnost.

Brexit, evropski večletni proračun, prihodnost Evrope, okoljska zakonodaja … Da je izzivov ogromno, vsi že vemo. In s temi izzivi se bo v naslednjih šestih mesecih soočala tudi Hrvaška, ki je predsedovanje Svetu EU prevzela v času velikih sprememb. So si pa naši južni sosedje nekatere prioritete vendarle zastavili tudi sami. Med njimi je poslanka Joveva izpostavila naslavljanje demografskih sprememb, širitev EU na regijo Zahodnega Balkana in spoštovanje glavnih vrednot EU, kot je vladavina prava.

Hrvaški politiki in diplomati namreč te dni jasno in glasno poudarjajo, da bodo »varovali vladavino prava kot temeljno vrednoto«. Upravičeno se torej lahko pričakuje, da bodo to udejanjali tudi v praksi, je ob tem – tako na januarskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu kot tudi na tokratni skupni seji pristojnih odborov DZ – pripomnila Joveva. Kot je dodala, od Hrvaške pričakuje ne le dejansko spoštovanje vladavine prava, pač pa tudi spoštovanje človekovih pravic vseh ljudi: »Hrvaški premier se je v Evropskem parlamentu moral precej braniti pred očitki glede ravnanja Hrvaške z migranti. Čeprav jih sam zanika, mu večina mojih kolegov – z mano vred – upravičeno ne verjame. Medtem je popolnoma jasno, da se določenih težav zaveda tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, ki je v odgovoru na moje vprašanje v zvezi s tem napovedala nadzorne mehanizme, a so podrobnosti še stvar pogovorov z državami članicami.«

Joveva je izpostavila tudi pričakovanje, da bodo države članice sedaj, ko je bil Zeleni dogovor potrjen v Evropskem parlamentu, uresničile tudi svoje besede in zaveze glede okoljske politike. Izrazila je upanje, da to ni vagon, na katerega so države skočile zgolj zato, ker je »zeleno moderno«: »Čeprav je to zelo ambiciozno, vendarle resnično upam, da bom leta 2050 dejansko doživela brezogljično družbo.«

Seja odborov v DZ: “#GreenDeal je bil potrjen v @Europarl_EN. Pričakujem, da države članice, ki izpostavljajo okoljsko politiko, tega ne podpirajo samo zato, ker je moderna. Čeprav je to zelo ambiciozno, vendarle resnično upam, da bom 2050 dejansko doživela brezogljično družbo.” pic.twitter.com/G8ZgFF58eC

— Irena Joveva (@IJoveva) January 17, 2020

V nadaljevanju je ključne izzive, ki bodo zaznamovali letošnje leto in s tem tudi hrvaško predsedovanje Svetu EU, nanizal tudi evropski poslanec dr. Klemen Grošelj. »Velika Britanija s svojim odhodom iz EU odnaša 16 % sredstev, kar pomeni, da bo potrebno bodisi delno kompenzirati bodisi zmanjšati sredstva v proračunu oziroma prilive v proračun«, je povedal in poudaril, da je eden od vzvodov za reševanje te problematike zagotovo tudi tako imenovani mehanizem za pravični prehod (v brezogljično družbo).

»Vsekakor je to tudi sistem, ki bi preprečeval, da bi iz tretjih držav evropski trg preplavili ogljični izdelki v okviru prostotrgovinskih sporazumov, ki jih že imamo. Strateško vprašanje, ki se odpira v okviru proračuna, pa je vprašanje razmerja med tradicionalnimi postavkami, kot sta kohezija in kmetijstvo, ter sodobnimi postavkami, med katere sodi tudi Zeleni dogovor,« je še dejal Grošelj. Po njegovih besedah se namreč moramo zavedati, da bo politika svojo kredibilnost okrepila samo na način, ko bo razlika med zapisanimi usmeritvami, zastavljenimi cilji ali željami in implementacijo čim manjša.

Glede položaja EU na globalnem parketu pa je evropski poslanec opozoril, da bomo morali prenehati razmišljati o industrijah posameznih držav članic, pač o skupni, evropski industriji.

Joveva in Grošelj sta spomnila tudi na predvideno ustanovitev Konference o prihodnosti Evrope. Gre za platformo, v kateri naj bi sodelovale evropske institucije, predvsem pa državljanke in državljani, kar je tudi najbolj pomembno: »Da jim ne le govorimo in obljubljamo v nedogled, ampak tudi dejansko dokažemo, da jih slišimo, poslušamo in še zlasti upoštevamo.«