Stanje v EU – Govor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen

V svojem nagovoru je poskušala izpostaviti predvsem optimizem, tudi z okrepitvijo ali bolje rečeno oživitvijo programa Zdravstvene unije, katero so pogajanja na Svetu EU popolnoma onemogočila.

Gre seveda za približevanje Komisije stališču Evropskega parlamenta, zakaj podpora parlamenta je nujna za uspeh projekta EU Nove Generacije (Next Generation EU) in programa okrevanja EU.

V okvir pridobivanja politične podpore sodi tudi dvig odstotka zmanjševanja toplogrednih plinov na 55% do leta 2030, pri čemer pa je istočasno napovedala, da gre največji zakonodajno, tehnološko-razvojni in tudi družbeni preboj v dosedanji zgodovini EU.

Doseganje tega cilja bo zahtevalo korenite zakonodajne spremembe tako v energetski, kakor tudi v okoljski zakonodaji, če ne kar prevetritev celotne zakonodaje EU.

To bo ogromen zalogaj, katerega pa EU in države članice morajo narediti, če želijo doseči razvojni preboj, ki nam bo vsem zagotovil višjo raven blaginje v prihodnosti.

Čas političnih preračunavanj in manipulacij na račun okolja in podnebja se je iztekel.

To tako unijo, še bolj pa države članice, tudi Slovenijo, ki še vedno na področju energije ne dosega predvidenega deleža obnovljivih virov v energetski košarici, postavlja pred velike razvojne izzive.

V Sloveniji bo to zahtevalo ne samo pomembne strukturne spremembe, ampak temeljito prevetritev vseh strateških razvojnih programov na področju energetike, razvoja infrastrukture in industrije.

Zato bo morala Slovenija seveda nameniti ne samo več sredstev za raziskave in razvoj, ampak bodo morala ta vlaganja postati ena ključnih prioritet.

Samo tako bo Slovenija sledila tehnološkim in razvojnim trendom v EU in se predvsem vanje tudi intenzivno vključevala.

Brez tega bodo še tako obsežna vlaganja v infrastrukturo brez pravega razvojnega preboja.

To bo še toliko pomembneje, saj bo kar 37% vseh sredstev Next Generation EU v prihodnjih 7 letih namenjeno temu cilju, Zato bo bolj, kot hitro trošenje pomembno premišljeno trošenje in zaradi česar sem podprl predlog naše politične skupine Renew Europe, da se čas črpanja iz Sklada za okrevanje in odpornost z zdajšnjih 3 podaljša na 4 leta.

Sam menim, da bomo tako zagotovili ustreznejše in boljše okrevanje EU po krizi COVID-19, ki nikakor ne bo potekalo hitro, kot so še nekaj mesecev nazaj ocenjevali nekateri.

Drug pomemben cilj je digitalizacija Unije, kjer si moramo nujno zagotoviti potrebno tehnološko in podatkovno suverenost, ki bo podlaga za globalno konkurenčnost, ne samo evropskega gospodarstva, ampak tudi družb držav članic.

Za to bo Unija namenila 20% sredstev znotraj paketa Next Generation EU in bo vključevalo razvoj infrastrukture, evropskega digitalnega oblaka, varovanje in uporabo podatkov in s tem povezan razvoj umetne inteligence, enotne evropske digitalne identitete, omrežij 5G in 6G, pa tudi vlaganja v kompetence in znanje ljudi.

Vsa ta vlaganja bodo zagotavljala, da bo EU, lahko delovala v digitalni prihodnosti, kot enotni prostor, kar bo zagotovilo, da bomo Evropejci gospodarji lastne digitalne prihodnosti.

Predstavljena je bila tudi ideja izdajanja zelenih obveznic, kot vira financiranja mnogih evropskih projektov in lastni vir skozi oblikovanje mehanizma, s katerim bo imel ogljika tudi ustrezno ceno.

Napovedana je bila krepitev notranjega trga in z njim povezanih štirih temeljnih svoboščin, ki so sedaj resno omejene, pogosto tudi zaradi samovolje držav članic.

Hkrati naj bi bil konec meseca predstavljen tudi skupni koncept reševanja vprašanja migracij v EU.

Pričakujemo lahko nadaljnjo krepitev mednarodnega položaja EU, kjer bo za Slovenijo, kot manjšo državo članico, gotovo največji izziv predlog odločanja s kvalificirano večino o zadevah vezanih na zunanjo in varnostno politiko EU.

In če je vsaj v veliki meri predsednica komisije izpolnila, recimo temu tehnična pričakovanja, pa je bila pri vprašanjih, ki danes pomembno delijo Unijo previdnejša in tudi nedorečena. Pri tem seveda izstopa vprašanje vladavine prava, kjer se je izognila odgovoru, kako bo Unija zagotovila, da v državah članicah ne bo prišlo do kršitev tega temeljnega načela, na katerem sloni celotna Unija.

Dogajanje na Poljskem, Madžarskem in tudi v moji domovini, me ne navdaja s pretiranim optimizmom. Pri čemer ne gre samo za vprašanje evropskih sredstev, ampak gre za veliko več, saj Unija brez tega temelja, dolgoročno ne more obstati, niti kot politična niti kot gospodarska skupnost.

Sam sem glede tega ključnega vprašanja, od nje pričakoval jasnejše in odločnejše sporočilo.