Finančna podpora lokalnim obmejnim skupnostim, prizadetim zaradi ilegalnih migracij
Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj (LMŠ/RE) je danes, četrtek 12.10.2020 naslovil pismo na komisarko Ylvo Johansson in komisarja Margaritis Schinas z naslovom Finančna podpora lokalnim obmejnim skupnostim, prizadetim zaradi ilegalnih migracij. Dr. Grošelj v pismu opozarja na breme, ki ga obmejne lokalne skupnosti nosijo pod pritiskom neurejenih in ilegalnih migracij. Prav tako navaja, da povečane količine odpadkov dodatno bremenijo lokalne ekosisteme in povzročajo resne okoljske težave. Tako osemnajst evropskih poslancev poziva k dopolnitvi Migracijskega pakta z oblikovanjem finančnega programa, ki bi bil posebej osredotočen na okrevanje in razvoj obmejnih regij, ki so pod pritiskom nezakonitih in neurejenih migracij. Prepričani so, da je čas, ko mora EU pokazati jasno in nedvoumno simbolno in konkretno materialno sporočilo tem lokalnim skupnostim, da EU skrbi za dobrobit vseh svojih državljanov, zlasti tistih, ki nosijo največji del bremena.
[Pismo Evropski komisiji]
Migracijski pakt je potrebno dopolniti z oblikovanjem finančnega programa, ki bi bil posebej osredotočen na okrevanje in razvoj obmejnih regij, ki so pod pritiskom nezakonitih in neurejenih migracij.@IJoveva @tfajon @milan_brglez @Franc_Bogovic pic.twitter.com/l8Ap3IpORG
— Klemen Groselj (@KGroselj) November 12, 2020
Pismo naslovljeno na komisarko Ylvo Johansson in komisarja Margaritisa Schinasa
Zadeva: Finančna podpora lokalnim obmejnim skupnostim, prizadetim zaradi ilegalnih migracij
Spoštovana komisarka Johansson,
Spoštovani komisar Schinas,
Migracijska kriza skupaj s pandemijo COVID-19 ima na lokalne obmejne skupnosti na zunanjih mejah EU in mejah med državami članicami, ki so pod pritiskom nereguliranih in nezakonitih migracij, uničujoče posledice. Te regije in lokalne skupnosti ter občine nosijo daleč največje breme migracijskih tokov in se po njihovem lastnem mnenju vsakodnevno nahajajo na prvi liniji migracijske politike EU.
Navedene lokalne skupnosti se soočajo s pomanjkanjem osnovnih javnih storitev, kot so zdravstvene storitve, socialne storitve idr. Osnovna infrastruktura, ki je že tako nerazvita ali v slabem stanju, je dodatno obremenjena s prenatrpanostjo in nenehno namestitvijo policijskih in vojaških vozil, medtem ko povečane količine odpadkov dodatno bremenijo lokalne ekosisteme in povzročajo resne okoljske težave. Poleg tega je praviloma velika večina navedenih obmejnih skupnosti v manj ali slabo razvitih območjih, zaradi česar ti obsežni socialni, gospodarski in okoljski izzivi pomembno negativno vplivajo na vsakdanje življenje tamkajšnjih prebivalcev, ki se zaradi tega počutijo pozabljene s strani EU.
Zato je sedaj ključnega pomena, da EU izkaže kar največjo raven solidarnosti do teh najbolj izpostavljenih obmejnih lokalnih skupnosti. Zato verjamemo, da je potrebno Migracijski pakt dopolniti z oblikovanjem finančnega programa, ki bi bil posebej osredotočen na okrevanje in razvoj obmejnih regij, ki so pod pritiskom nezakonitih in neurejenih migracij. Ta ciljno usmerjena finančna podpora, ki bi dopolnjevala sredstva, ki so bila že dodeljena državam članicam, ne bi predstavljala dodatnega bremena za EU glede na skupne načrtovane finančne izdatke EU, povezane z migracijskimi vprašanji. Bi pa tak program vsekakor imel izjemen pozitiven učinek na prizadete obmejne lokalne skupnosti.
Tovrstna neposredna evropska finančna sredstva za ranljive obmejne regije in lokalne skupnosti, niso zgolj svojevrstno povračilo škode, zaradi bremena neregurilanih migracij, ampak bi ta sredstva preprečila ali vsaj omilila nadaljnjo socialno in ekonomsko degradacijo teh skupnosti. Čas je, da EU pokaže jasno in nedvoumno simbolno in konkretno materialno sporočilo tem lokalnim skupnostim, da EU skrbi za dobrobit vseh svojih državljanov, zlasti tistih, ki nosijo največji del bremena. V teh izrednih in negotovih časih moramo zagotoviti, da se nihče ne bo počutil pozabljenega.
S spoštovanjem,
Klemen Grošelj (Renew Europe, Slovenija)
Izaskun Bilbao Barandica (Renew Europe, Španija)
Franc Bogovič (EPP, Slovenija)
Milan Brglez (S&D, Slovenija)
Tanja Fajon (S&D, Slovenija)
Emmanouil Fragkos (ECR, Grčija)
Irena Joveva (Renew Europe, Slovenija)
Krzysztof Hetman (EPP, Poljska)
Karen Melchior (Renew Europe, Danska)
Ulrike Müller (Renew Europe, Nemčija)
Mauri Pekkarinen (Renew Europe, Finska)
Emil Radev (EPP, Bolgarija)
Karlo Ressler (EPP, Hrvaška)
Alfred Sant (S&D, Malta)
Ivan Vilibor Sinčić (NI, Hrvaška)
Nicolae Ștefănuță (Renew Europe, Romunija)
Elissavet Vozemberg-Vrionidi (EPP, Grčija)
Maria Walsh (EPP, Irska)