“Naša energetika je pred velikimi izzivi, a trenutna pripravljenost na vlaganja v raziskave, znanost in razvoj ne kaže, da je komu mar zanje”

/in /by

Slovenija se bo v prehodu v nizkoogljično gospodarstvo morala nasloniti na jedrsko energijo, so se strinjali govorci na današnji okrogli mizi, ki jo je pripravil evropski poslanec Klemen Grošelj (Renew Europe/LMŠ). Naravne danosti namreč Slovenijo pri obnovljivih virih omejujejo, so bili prepričani.

 

Drugi blok krške nuklearke mora biti usmeritev Slovenije, je prepričan predsednik LMŠ Marjan Šarec. “Če želimo biti energetsko neodvisni, je to nujno, Že danes je treba sprejeti to odločitev.” Izpostavil je tudi primer vetrnih elektrarn, ki jih je v Sloveniji resnično zelo malo, a hkrati državo omejujejo naravne danosti, je spomnil. “Nemci jih postavijo v morje, Hrvati jih imajo v Dalmaciji, kjer je pokrajina prostrana in nikogar ne motijo. V Sloveniji pa je vprašanje tudi, kako bi se vetrnice vključile v vizijo turistične države.”

Vekoslav Korošec, direktor Združenja za inženiring pri Gospodarski zbornici Slovenije je podčrtal pomen kakovostne in cenovno optimalne proizvodnje energije za slovensko gospodarstvo. Del industrije je namreč še vedno energetsko intenziven, je opozoril. Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) in Nuklearno elektrarno Krško (Nek) je opisal kot nosilni steni slovenske energetike.

Kar se tiče hidroenergije, je Korošec med drugim poudaril relativno zanesljivost vodnih virov pri pridobivanju energije ter dejstvo, da 90 odstotkov opreme, storitev in znanja pri gradnji hidroelektrarn lahko zagotovijo zgolj slovenska podjetja in inštitucije. “Narodnogospodarski vidiki gradnje hidroelektrarn so izredno visoki,” je dejal. Sicer pa je kot strokovnjak mnenja, da Slovenija energetskega prehoda v ogljično nevtralnost glede na naravne danosti ne more doseči brez jedrske energije.

Nekdanji predsednik uprave družbe Lek Vojmir Urlep je med drugim spomnil, da Slovenija bruto domači proizvod ustvarja na zelo potraten način, hkrati smo kot posamezniki in kot družba pri porabi energentov in energije zelo neracionalni. Mnoge tehnologije obnovljivih virov so šele v razvoju in do njihove dejanske rabe lahko mine še precej časa, je opozoril. Hkrati bi od morebitne odločitve za drugi blok Neka do zagona minilo dve desetletji, je dodal. Urlep je zato pozval k hitremu sprejemu odločitev in usmeritev. “Z vsakim dnem, ko nimamo energetskega koncepta, samo poslabšujemo stanje,” je poudaril in menil, da bi morali v Sloveniji nemudoma oblikovati strateško strokovno telo, ki bi v najkrajšem času pripravilo tak koncept.

 

Klemen Grošelj je med drugim spomnil, da bi morali po ambicioznem scenariju do leta 2030 doseči 55-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov glede na leto 1990. Hkrati pa imamo energetsko intenzivno industrijo in energetsko intenzivno družbo, ki bo še povečevala porabo z električno mobilnostjo, preusmerjanjem tovora na železnice in podobno. “Naša energetika je pred velikimi izzivi,” je povzel, istočasno pa poudaril, da razprave in vlaganja v raziskave in razvoj ne kažejo pripravljenosti, da bi krenili po poti nujno potrebnih sprememb.

Z video nagovorom pa je svoj pogled na razvoj energetske zelene prihodnosti podal tudi evropski poslanec iz Francije (RENEW EUROPE), član Odbora za industrijo, raziskave in energetiko v Evropskem parlamentu Christophe Grudler.

Posnetek okrogle mize si lahko ogledate TUKAJ