Multikulturnost in Evropa
V petek 22.10. je evropski poslanec dr. Klemen Grošelj ( RENEW EUROPE / LMŠ ) v Novem mestu gostil okroglo mizo z imenom “Multikulturnost in Evropa”. Svoje poglede na izzive integracije so podali prof. dr. Jure Gombač, višji znanstveni sodelavec z Inštituta za izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter strokovna sodelavca Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto Tina Cigler in Miroslav Strniša. Gre za prvi lokalni dogodek v okviru Konference o prihodnosti Evrope, z namenom slišati potrebe in izzive s katerimi se sooča lokalna skupnost. Konferenca o prihodnosti Evrope temelji na vrsti razprav, ki jih vodijo državljanke in državljani, s čimer se spodbuja vse ljudi iz Evrope, naj z največjo aktivnostjo sodelujejo in prispevajo k skupni evropski prihodnosti. Tako so svoja videnja podali tudi ostali prisotni na samem dogodku, kjer dobrih idej ni manjkalo.
V okviru Konference o prihodnosti Evrope @Renew_CoFoE danes v Novem mestu, posvet z državljani z naslovom “Multikulturnost in Evropa”. @RenewEurope #COFOE pic.twitter.com/8fBYMu7iDE
— Klemen Groselj (@KGroselj) October 22, 2021
V nabito polni banketni dvorani v Hiši kulinarike v Novem mestu, so se nastopajoči dotaknili migracij, integracijskih postopkov, pri čemur so posebno pozornost namenili tudi romski skupnosti. Tina Cigler je opozorila nujnost uvedbe sistemskih rešitev, ki področje integracije avtohtone romske skupnosti, ne bi bila odvisna od vsakokratne kandidature na razpisih. Prepričana je, da uspeh lahko zagotovi samo kontinuiran proces. Prav tako je poudarila, da sprejetih strategij doslej ne izvajamo celostno, pač pa fazno, kar je po njenem mnenju eden največjih razlogov za kasnejši neuspeh prepotrebne integracije.
Svoje neposredne izkušnje pri sami integraciji je prisotnim predstavil tudi Miroslav Strniša. Omenil je, da je bil na svoji poti deležen tako pozitivnih kot negativnih odzivov ter, da so pri slednjih zagotovo izstopale birokratske ovire. Prepričan je, moč doseči veli napredek že z ustrezno usposobljenostjo in kadrovsko podkrepitvijo na samih upravnih enotah. Poenostavitev postopkov pa je po njegovem mnenju možna, samo z zadostno mero empatije in zavedanjem, da so upravne enote javni servis obiskovalcem, v tem primeru tujcem, ki želijo svojo pot graditi v Sloveniji.
Prof. dr. Jure Gombač je uvodoma opozoril na sam pojav migracij in kot pravi sam, so te od nekdaj bile in tudi v prihodnje bodo. Poudarja, da največji del bremena oz. odgovornosti nosijo lokalne skupnosti, zato morajo dobiti vso potrebno podporo in usmeritve s strani t.i. državnega nivoja. Predstavil je italijanski primer, kjer najbolj obremenjene lokalne skupnosti prejmejo denarna sredstva za izgradnjo oz. širitev potrebne infrastrukture ( bolnišnice, šole, športne objekte,…), pri čemer so izjemnega pomena mehke vsebine, ki se izvajajo z določenimi programi. Opozarja, da na potrebe v gospodarstvu ne smemo gledati kot abstrakten pojem “delovne sile”, pač pa mora biti vselej prisotno zavedanje, da imamo opravka v prvi vrsti z ljudmi.