Poslansko popoldne v Dravogradu z evropskim poslancem dr. Klemnom Grošljem

Včeraj se je na delovnem obisku Koroške mudil evropski poslanec dr. Klemen Grošelj, ki je član skupine Renew Europe v Evropskem parlamentu in Gibanja Svoboda. Namen obiska je bil seznanitev z najbolj aktualnimi temami in projekti, ki so pomembni za razvoj te regije ter izmenjati informacije o možnostih, ki jih bodo v prihodnje ponujala sredstva iz evropskih razvojnih skladov.

Obisk evropskega poslanca dr. Klemna Grošlja se je začel z delovnim pogovorom z vodstvom Mestne občine Slovenj Gradec, na katerem sta mu podžupanja Martina Šisernik in vodja svetniške skupine Gibanja Svoboda v mestnem svetu Boris Raj predstavila razvojne prioritete mesta. Ob nujno potrebni povezavi regije s hitro cesto, je vodstvo MO Slovenj Gradec poudarilo tudi potrebo po železniški povezavi v smeri Dravograda, ki je nekoč že obstajala, umestitev južne obvoznice v prostor ter prizadevanja občine za povečanje fonda neprofitnih stanovanj, saj želijo v občini obdržati čim več mladih, ki se izobražujejo na dveh fakultetah v občini.

Dr. Klemen Grošelj iz vrst RENEW EUROPE / GIBANJE SVOBODA je obiskal tudi uspešno družinsko podjetje Fratar, kjer se je pogovora udeležil tudi župan občine Dravograd Anton Preskavec. Podjetje, ki je širši slovenski javnosti postalo znano predvsem ob dobrodelni akciji “katrce” nekdanjega Predsednika Republike, je eno izmed vodilnih na področjih CNC mehanske obdelave materialov in galvanizacije. Več kot 90 odstotkov proizvodnje izvozijo. Vodstvo podjetja je podarilo, da je za uspešno delovanje podjetja ključna povezanost in odgovornost zaposlenih, ki jih tudi primerno nagrajujejo. Na razpisih za evropska sredstva ne sodelujejo, saj le-ti tudi za manjše zneske terjajo preveč administracije. “Prav na težave manjših uspešnih podjetij in lokalnih skupnosti s pretirano obsežno dokumentacijo, ki jo zahtevajo prijave na razpise za evropska sredstva opozarjamo tudi poslanci Evropskega parlamenta, zato smo pripravili predlog, ki bi omogočal preprostejše postopke za pridobitev evropskih sredstev, ki ne presegajo zneska milijon evrov,” je ob tem podaril dr. Klemen Grošelj, ki si je po pogovoru ogledal tudi proizvodne prostore družinskega podjetja Fratar.

Popoldne se je dr. Klemen Grošelj srečal tudi s člani Gibanja Svoboda iz koroških občin. Ob najbolj pereči temi infrastrukturnih povezav regije, je beseda tekla tudi o razvojnih potencialih regije. Pri tem so izpostavili dejstvo, da v MO Slovenj Gradec delujeta Fakulteta za tehnologijo polimerov in Fakulteta za zdravstvene in socialne vede, zato je priliv mladih v regijo dokajšnji in bo potrebno razmišljati tudi o morebitni izgradnji kampusa, oziroma primernih stanovanj za bivanje študentov. Jože Lenart je poudaril, da razvoj regije temelji na gospodarski dejavnosti. “Veliko delovnih mest, ki smo jih v regiji izgubili ob propadu večjih sistemov, so nadomestila manjša podjetja, saj so koroški podjetniki izkazali veliko iniciativ. Žal pa nismo uspeli vzpostaviti lesne predelovalne verige, kar je velika škoda za tako za regijo, kot za državo,” je povedal Jože Lenart. Dr. Klemen Grošelj se je z njim strinjal in dodal, da bi bila ena od mogočih rešitev za uspešnejše gospodarjenje s slovenskim lesnim bogastvom tudi vzpostavljanje sistema sledljivosti slovenskega lesa.

“V prihodnji evropski perspektivi bo veliko sredstev namenjenih posodabljanju in izgradnji novih železniških povezav, zato moramo tej strategiji slediti tudi v Sloveniji. Cestna infrastruktura je bistveno preobremenjena in vlaganja v železniško infrastrukturo pa lahko vsaj delno omejijo težave, ki jih imamo zaradi skokovitega povečanja cestnega prometa. Menim, da bi bilo mogoče v tej finančni perspektivi dobiti tudi evropska sredstva za vzpostavitev železniške povezave med Dravogradom in poslovno cono v Slovenj Gradcu” je na srečanju poudaril dr. Klemen Grošelj in dodal, da so njegova vrata v evropskem parlamentu za pobude lokalnih skupnosti vedno odprta, saj so po njegovih izkušnjah potrebe lokalnih skupnosti v vseh državah članicah zelo podobne in jih je zato pogosto mogoče pogosto tudi v evropsko zakonodajo.