V petek 12.maja je v Hotelu Paka v Velenju Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj (RENEW EUROPE / GIBANJE SVOBODA) gostil dvodnevni dogodek z imenom RENEW GOES LOCAL. Grošelj je član politične skupine Renew Europe, ki v Evropskem parlamentu šteje 101 poslancev iz kar 23 držav članic. Prenovitelji Evrope tako zasedajo tretje mesto v Evropskem parlamentu, za Evropsko ljudsko stranko in Socialisti. Na dvodnevnem dogodku, ki je prvi dan potek v obliki predavanja ter vprašanj s strani udeležencev in drugi dan v obliki delavnic, so poleg evropskega poslanca sodelovali, minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer ter poslanec v Državnem zboru RS in dolgoletni župan občine Borovnica, Bojan Čebela. V soboto 13. maja se je dogodek odvijal v okviru interaktivnih delavnic, katere sta vodila Matej Grah in  Živa Smolnikar.

Dr. Grošelj je uvodoma predstavil svoje delo v Odborih, katerih član oz. nadomestni član je. Opisal je delovanje in vrednote politične skupine Renew Europe in pomen delovanja ter prenašanja vrednot na lokalno raven. Po mnenju dr. Grošlja se vse začne in konča na lokalni ravni. Prepričan je, da morajo ideje prihajati po t.i. modelu od spodaj navzgor. Udeleženci dogodka so izpostavili, da ravno tovrstna druženja in izmenjave mnenj in pogledov pripomorejo k večji participaciji. Ob dejstvu, da je dogodek potekal v osrednji občini Šaleške doline ni šlo mimo Zelenega dogovora in Sklada za pravičen prehod.

Minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer se je zahvalil evropskemu poslancu iz vrst liberalcev – RENEW EUROPE, dr. Klemnu Grošlju za povabilo na dogodek in naslavljal tematike, ki jih v javnem prostoru po njegovem mnenju moramo odpirati, in sicer energetska varnost, obnovljivi viri energije, jedrska energija,… Prepričan je, da imamo v Sloveniji in v Evropi, ogromne potenciale na področju sončne, hidro in vetrne energije, zato morajo postati prioriteta vseh držav članic. Kot pravi sam, tovrstno stališče od nas zahteva čas Zeleni dogovor. ” Sam sem velik zagovornik jedrske energije, saj nudi stabilnost v energetskem kolaču, a kot družba si moramo odgovoriti na vprašanja, koliko nas bo to stalo in ali smo sposobni narediti vse, da bodo morebitna tveganja ob procesih pridobivanja in skladiščenja odpadkov za okolje in družbo ničelna.” je poudaril minister Kumer.

Dolgoletni župan občine Borovnica in poslanec v Državnem zboru, Bojan Čebela pa je spregovoril podobnostih in razlikah med delov na lokalni ter državni ravni. V obeh primerih je po mnenju Čebele v ospredje postaviti človeka in njegove potrebe. Razliko med trenutnem poslanstvom in funkcijo župana vidi predvsem v tem, da  je kot župan gledal na celoto kot občino Borovnica, medtem ko ima sedaj pri svojih odločitvah pred seboj sliko celotne Slovenije saj je predstavnik vseh državljanov. Vsi ukrepi naj bodo sprejeti v dialogu z lokalno in državno skupnostjo. “Ljudi je potrebno o spremembah obveščati. Še več, potrebno je skupaj s civilno družbo ustvarjati napredek v družbi. Zato sem pri svojem županovanju stavil na transparentnost in dialog.” je sklenil poslanec Čebela.

Minuli teden, v torek 4.4.2023 se je evropski poslanec dr. Klemen Grošelj iz vrst evropskih liberalcev (GIBANJE SVOBODA / RENEW EUROPE ) mudil na t.i. terenskem obisku, kjer se redno srečuje z državljani. Tokrat je na terenu popoldan preživel v Žalcu. V prostorih občine Žalec se je z županom g. Jankom Kosom, podžupanjo Tanjo Basle ter svetniki GS, kjer se je pobliže seznanil z izzivi lokalne skupnosti. Precej pozornosti so v pogovoru namenili Zelenemu prehodu in turizmu. Nikakor pa ni šlo mimo protipoplavnih projektov, ki so zagotovo poleg infrastrukturnih, največji izziv tamkajšnje lokalne skupnosti.

Prijeten obisk v Žalcu, navkljub vetrovnemu dnevu. Pobliže smo se seznanili z izzivi lokalne skupnosti.
Beseda je med drugim tekla o Zelenem prehodu, turizmu, razvoju občine in protipoplavnih ter infrastrukturnih projektih.@RenewEurope #GibanjeSvoboda pic.twitter.com/TpWic2SETa

— Klemen Groselj (@KGroselj) April 4, 2023

Kasneje se s podžupanjo in svetniki odpravil na ogled podjetja TEHNOS d.o.o, ki je bilo ustanovljeno leta 1989. Sprva so preboj dosegli z izdelavo orodij za steklo, plastiko in gumo, ki je zaradi širitve evropskega trga narekovala v letu 1994 nakup družbe Hmezad Strojna. Kasneje pa so s pridobitvijo novih proizvodnih prostorov smo razširili program še na področje strojegradnje in kmetijske mehanizacije. Predstavniki podjetja so v pogovoru z dr. Grošljem izpostavili, da se zavedajo pomena razvijanja veščin pri zaposlenih in da od politike pričakujejo predvsem ustvarjanje predvidljivega zakonodajnega okolja.

Konec popoldneva pa je evropski poslanec izkoristil priložnost in prisluhnil izzivom, ki pestijo državljane Savinjski regije. Na izletniški kmetiji Pri Mlinarju je tako bilo moč slišati skrb, ki pa jo obenem tamkajšnji prebivalci razumejo tudi kot priložnost in sicer prestrukturiranje zlasti Šaleške doline. Zavedajo se pasti, ki so lahko usodne tudi zanje, v kolikor sredstva, ki so v Skladu za pravičen prehod, ne bodo sistematično izkoriščena. Veliko priložnosti vidijo v trajnostnem turizmu a za uspešen razvoj bo potrebno najprej izvesti nekatere okoljske in infrastrukturne projekte.

O končnem besedilu resolucije, ki bi Rusko federacijo uvrstila med države, ki podpirajo terorizem, nisva glasovala. Odločno obsojava rusko agresijo na Ukrajino in odločno podpirava ukrajinski boj za njeno ozemeljsko celovitost ter neodvisnost in obrambne napore pred rusko agresijo.

To dokazujejo vsa najina dosedanja glasovanja in tudi osebna prizadevanja. Tokrat sva se odločila izkoristiti možnost, ki jo kot evropska poslanca imava, ker tako pomembno besedilo mora biti usklajeno ne le z večino političnih strank v Evropskem parlamentu, pač pa tudi na ravni vseh institucij EU, predvsem pa mora biti utemeljeno na pravu EU in mednarodnem pravu ter mora odražati resnost in celoten obseg posledic, ki sledijo dodelitvi tovrstnega statusa. To je tudi eden od razlogov, zakaj so mnoge države Nata, vključno z ZDA, pri dodelitvi tovrstnega statusa zadržane, saj ima to konkretne mednarodno-pravne posledice (v primeru ISIS in Lafarge, recimo, zelo konkretne posledice).

Naj ob tem poudariva, da prav tako odločno podpirava in zagovarjava nujnost objektivne ter mednarodno neodvisne preiskave in sodno procesiranje oziroma ugotavljanje odgovornosti za vse vojne zločine, vojna hudodelstva in kršenje vojnega in humanitarnega prava ter prava človekovih pravic, toda – kot rečeno – vse v skladu z mednarodnim pravom. Samo tako lahko po koncu spopadov upamo in pričakujemo trajni mir med vojskujočima stranema. Pri tem bi želela poudariti še, da če se v EU odločimo, da je Rusija zaradi svojih dejanj v Ukrajini in tudi širše država, ki podpira terorizem, potem morajo temu slediti brezpogojni in odločni ukrepi, kakršne smo sprejeli v podobnih primerih v preteklosti.

Meniva, da všečni populizem, kateremu ne sledijo dejanja, v danih razmerah ni primeren. Naj ponoviva zelo jasno: Odločno obsojava rusko agresijo na Ukrajino, odločno podpirava ukrajinski boj za njeno ozemeljsko celovitost. Možnost, ki sva jo pri glasovanju uporabila tokrat, v ničemer ne spremeni najinih stališč.

Danes 12.11.2022, je v Mariboru potekal združitveni kongres stranke GIBANJE SVOBODA. S čimer je prišlo do združenja liberalnih strank LMŠ in SAB v Gibanje Svoboda. Zagotovo gre za zgodovinski trenutek, ki odpira novo poglavje v slovenski politiki. Prav gotovo pa gre, kot je na današnjem kongresu izpostavil predsednik vlade dr. Robert Golob za veliko odgovornost, do državljank in državljanov, ki upravičeno pričakujejo strukturne spremembe. Na omenjenem kongresu v Dvorani Leona Štuklja je zbrane nagovoril tudi evropski poslanec dr. Klemen Grošelj iz vrst liberalcev GIBANJE SVOBODA / RENEW EUROPE.

“Danes je v tej dvorani, ki se kiti z imenom slovenskega olimpionika, zgodovinski trenutek. In mi smo njegove priče.

Spoštovani predsednik, spoštovana predsednica DZ RS, ministrice in ministri, kolegice in kolegi poslanci, cenjeni delegati in delegatke, dragi prijatelji!

Ko sem prejel vabilo in privilegij, da Vas danes nagovorim ob tej, trdim da zgodovinski priložnosti, združitvenega kongresa Gibanja Svobode, sem bil kar malce vznemirjen.

Zakaj enkrat se je že dokazalo, kaj pomeni združiti liberalno-socialne sil in potenciale. Takrat je to pomembno vplivalo na smer, v katero smo se ozirali, ko smo razmišljali o prihodnosti naše države, ko smo načrtovali vključitev naše domovine v pomembne mednarodne integracije, v EU in zvezo Nato.

Zdelo se je, da je naloga opravljena in da smo na varni strani. Da bo vse samo še bolje, da zdrs ni več mogoč.  Tako kot ob nastanku naše Slovenije, so bila pričakovanja, da bomo vsi iz »fička presedlali najmanj na golfa«, pa se to ni zgodilo. Ni te samoumevnosti.

Tako tudi umestitev v EU ni bila garant, da bo življenje že samo po sebi boljše, lepše, bolj sproščeno in srečno.

Ne pozabimo, za nami je mračno obdobje zapiranja v občinske meje, kaznovanje zaradi uživanja hrane, branja ustave na javnih mestih, zatiranje ustavno varovane pravice do protesta, zaplinjanje naše prestolnice in robokopov, ki varujejo oblastiželjnega in samovšečnega ministra, in še bi lahko našteval.  

Na srečo vseh nas so ta mrak, to ideološko brezno brez dna presekale zadnje volitve v DZ in danes se tu v MB ponovno simbolno združujemo s ciljem, da se zgodovinska izkušnja zdrsa v temo, nikoli več ne ponovi. Da nikomur več ne bo nikoli v naši državi kratena svoboda in z ustavo zagotovljene pravice.

Današnji kongres v svojem bistvu predstavlja ponovno združitev vseh slovenskih socialno-liberalnih političnih sil. Torej političnih sil, ki svojo politično identiteto in bit črpajo iz idej in reform Staneta Kavčiča in Janeza Drnovška. Temelj te ideje je bil in tudi ostaja, Slovenija, ki je odprta v svet, ki je gospodarsko uspešna tudi z vpetostjo v širši evropski prostor in Slovenija, ki sledi najvišjim demokratičnim standardom varstva človekovih in državljanskih pravic. Slovenija, katere gospodarstvo temelji na tržnih pravilih z močno in solidarno socialno državo, ki nikogar, ki potrebuje pomoč, ne pušča samega.

A bodimo realisti, sinergija te združitve ni samoumevna. Odvisna je od vseh nas in od vsakega med nami posebej. Od tega ALI IN koliko sebe bomo vložil v ta projekt, ki je v resnici projekt lastne in skupne prihodnosti in prihodnost naših mlajših generacij, je odvisen tudi njegov uspeh.

In za to, da nam bo vsem prebivalcem Slovenije bolje, smo nase prevzeli odgovornost da bomo naše zaveze tudi uresničili.

Mi smo pomembni igralci, ne samo doma, tudi v tujini.  Pa ne mislim Dončiča in ostale naše velemojstre in mojstrice. V Bruslju je že prepoznano, da je naš predsednik dr. Robert Golob mojstrsko prispeval ključne trojne dvojčke pri evropskem soočanju z visokimi cenami energije. O teh dimenzijah govorim. O pogumu imeti (pravo) vizijo prihodnosti in jo tudi uresničevati. Sanjarjenje ni dovolj. Mi imamo ljudi, imamo znanje in s participacijo in vključevanjem najširših javnosti, njihovih izkušenj in znanja nam bo to vizijo uspelo ne le sanjati temveč in predvsem uresničiti.

Kaj v bistvu imamo? Življenje. In mi vemo, da je kakovost življenja ključna. In kakovosti, kot sem že dejal, brez močnega in inovativnega gospodarstva, brez zelenega prehoda, brez kakovostnega javnega sektorja, brez javnega zdravstva, šolstva, brez medgeneracijsko solidarne družbe, vključujoče in močne  kulture in umetnosti, brez odprte družbe, tako navznoter, kot do mednarodnega okolja, ni.

Če se ozrem na aktualni slovenski in evropski politični trenutek, govorim o idejah in načelih, ki ostajajo večno aktualna in katera so zaradi vzpona skrajne desnice in avtoritarizma, kateremu smo bili priča tudi v Sloveniji, tudi najbolj ogrožena. Mi smo gibanje svoboda;  in smo del širše socialno-liberalne renesanse, kateri smo priča v EU, paradoksalno v največjem obsegu prav v državah, kjer smo priča tudi vzponu skrajno desnih in konzervativnih političnih sil, ki negirajo prav tiste ideale, vrednote in pravice, za katere se mi borimo. Kot lahko vidimo, ta boj ni nikoli končan.

Kljub političnim porazom mračnih sil, smo priča novim in novim napadom na temeljene pravice, celo pravice ki so nam danes samoumevne, postajajo predmet nizkotnega in nedostojnega političnega diskurza. Ta sega od vprašanja pravic spolnih manjšin, pravice žensk do splava in položaja žensk na sploh. Nadaljujejo se napadi na medije in vse drugače misleče, ki se s skrajno desnim političnim diskurzom, ki se nam vsiljuje, ne strinjajo. Vsiljuje in stopnjuje se umetno ustvarjen kulturni in identitetni boj, katerega cilj je vsiliti neo-iliberalni politični in družbeni model, po podobi in potrebi enega človeka, četudi v nasprotju z zakoni in ustavno ureditvijo. Začetkom tega smo bili priča v času vladavine prejšnje vlade.

Kar pa smo, kot rečeno, na volitvah uspešno presekali. In danes se ponovno in prav posebej združeno zavezujemo, da bomo z odgovornostjo in s hvaležnostjo do zaupanja, ki so nam ga izkazali ljudje, branili temeljne demokratične pravice in svoboščine, pravice zapisane in varovane v ustavi in v temeljnih pogodbah EU, branili vladavino prava, svobodo medijev, četudi bodo kritični do našega dela, svobodo naše skupnosti in vsakega izmed nas, branili javno zdravstvo, javno šolstvo, avtonomijo kulture in visokega šolstva, svobodo govora in še bi lahko našteval.

In če mislimo resno, in globoko verjamem, da mislimo resno, bomo vse našteto, branili, kot se simbolno reče, do zadnjega diha!

Hvala lepa! “