Evropski poslanec iz vrst evropskih liberalcev RENEW EUROPE / LMŠ je na velenjski televiziji VTV v oddaji z imenom »Enotnost Evropske unije kot pogoj za boljšo prihodnost« podal svoja stališča in poglede glede dogajanja v Ukrajini.

Dr. Grošelj je izpostavil, da ga izjemno žalosti, da je prišlo do ruske agresije na Ukrajino, pri čemer najostreje obsoja napad Rusije. Za Putinovo agresijo ne vidi nobene racionalne razlage. Ob tem je poudaril, da pa EU nikoli v zgodovini ni ukrepala tako enotno in ostro zoper državo agresorko, kar bo nedvoumno spremenilo položaj Unije v geopolitičnem prostoru. »Moramo pričakovati, da bomo posledice teh sankcij čutili preko povišanja cen energentov, a ne glede na to druge poti kot sankcije v danem trenutku ni bilo. In to Rusija najbolj občuti. Želim si, da se to tragično prelivanje krvi čimprej ustavi.«

“Glede na situacijo je sicer težko reči, da nas lahko veseli a vseeno pozdravljam enotnost Unije in vseh njenih držav članic, ko gre za agresijo Rusije na Ukrajino. Lahko rečem, da me je t enotnost presenetila, saj smo bili doslej priča precejšnim “solo akcijam” nekaterih držav , žal se je doslej dvojčku, Madžarske in Poljske v zadnjem času vse prevečkrat pridruževala tudi Slovenija.” je sklenil dr. Grošelj

Celotno oddajo si lahko ogledate v spodnjem prispevku

Evropski poslanec iz vrst LMŠ / RENEW EUROPE dr. Klemen Grošelj je v soboto 19.2.2022, v Kamniku, gostil srečanje z imenom “Vloga liberalizma po epidemiji”. Skupaj z Matejem Špeharjem, Petro Mišič, Matjažem Kosmačem ter Dejanom Jefimom. Strinjali so se, da je čas epidemije z virusom COVID-19 je bržkone razgalil vse pomanjkljivosti družbenih sistemov in podsistemov. Hkrati pa je dal veter v jadra avtokratom in populističnim politikam, ki na zahtevna vprašanja odgovarjajo s skrajnimi izključevalnimi stališči. Četudi je bilo v prvem valu jasno, da lahko velike krize premagamo samo s solidarnostjo, vključevanjem in verodostojnimi informacijami lahko opazimo, da nekateri žal avtokracijo vseeno vidijo kot edino možnost. Liberalizem v ospredje postavlja človeka z vso svobodo njegovih pogledov na družbo ter vlogo njega samega v tej. Poudarjajo, da je liberalizem obenem  vključujoč in protiutež skrajnostim, stavi na dialog in vključevanje slehernika v skupnost.

Uvodoma je dr. Grošelj zbrane pozdravil in poudaril pomen liberalnih vrednost za nadaljni razvoj Evropske unije. Prepričan je, da so skrajna stališča, katerim smo lahko priča na žalost tudi v Evropskem parlamentu izraz vse besede in nemoči populistov, ki ne najdejo političnih, pravnih ali siceršnjih argumentov v razpravah in odgovarjajo z retoriko, ki je značilna za trideseta leta prejšnje stoletja in za katero smo menili, da je ostala na pogorišču 2. svetovne vojne. Samo močna civilna družba, visoka raven aktivnega državljanstva in vključenost vseh deležnikov v korekcijske procese po Grošljevem mnenju, lahko prinesejo dobre rezultate. Volitve pa so tisti mehanizem, katerega mora družba izkoristiti, je sklenil evropski poslanec.

Kosmač in Špehar  sta izpostavila pomen in pasti socialnih omrežij. Gre po njunem mnenju za odlično orodje, ki v osnovi nudi uporabnikom boljšo povezanost a hkrati so v zadnjem času postala med drugim tudi orodje za politična sporočila. Vendar pa opozarjata, da moramo biti posebej pozorni na t.i. lažne novice. Predvsem je pomembno preveriti vir informacije ali v primeru socialnih omrežij račun iz katerega prihajajo, hkrati se o določeni tematiki  informacije poiskati na ostalih virih. Sovražni govor je nekaj, s čimer so lastniki socialnih omrežij se podrobneje začeli ukvarjati po tragičnem dogodku v okviru ameriških volitev, vendar pa mora v prvi vrsti vsak posameznik poskrbeti, da se na tovrstne pravokacije ne odzove. Hkrati pa bodo morala socialna omrežja še mnogo postoriti na verifikaciji uporabniških račun, kajti problematika “fake profilov” postaja vse večja. Varovanje podatkov, katere s pridom izrabljajo algoritmi socialnih omrežij pa je še eno v nizu pomembnih vprašanj tudi iz vidika zasebnosti, katerega bo morala EU še naprej dosledno obravnavati in poiskati ustrezne rešitve je opoziril Jefim.

Javni nastopi so tisti, ki prepričajo volivke in volivce, zato je za ohranitev liberalnih vrednot izjemno pomembno, da sporočila s katerim branimo svobodo človeka in skupnosti kot celote prodrejo v javnost. Po mnenju Mišičeve morajo temeljne liberalne vrednote biti enotne v vsej Evropski uniji in v skladu s tem je potrebno poenotenje v skupni in predvsem enotni komunikaciji le teh. Pozdravila je dejstvo, da so sorodne liberalne stranke po vsej EU vpete tudi v krovne liberalne organizacije a hkrati opozarja, da nemalokrat v luči potrebe nacionalnih politik ne prevladajo liberalna sporočila. Gre po njenem mnenju za izjemno priložnost, da po epidemiji liberalizem prodre v ospredje, saj so se ravno v času hude zdravstvene krize populistična in skrajna sporočila izkazala za neuspešna, tako je prevladala skrb za sočloveka in ne politika razdvajanja in nenehnega obtoževanja.

Evropska poslanca iz vrst LMŠ / RENEW EUROPE dr. Klemen Grošelj in Irena Joveva sta ob današnji izvolitvi nove predsednice Evropskega parlamenta Roberte Metsola izrazila veliko zadovoljstvo, da omenjeno funkcijo po dolgih letih ponovno zaseda ženska. Kot pojasnujeta, sta prepričana , da bo slednje pripomoglo k večjemu angažmaju v luči zavzemanja za večjo enakopravnost. Med drugim pričakujeta od nove predsednice tudi krepitev vloge Evropskega parlamenta v odnosu do Evropske komisijie in Sveta EU.

Izjava ob izvolitvi predsednice Evropskega parlamenta Roberte Metsola

“Izvolitev nove predsednice Evropskega parlamenta Roberte Metsola je rezultat političnega dogovora treh največjih proevropskih političnih skupin o sodelovanju do zaključka mandata aktualnega sklica parlamenta.

Vsekakor naju veseli, da je za krmilom parlamenta po dolgih letih ponovno ženska, kar bo med drugim zagotovo dalo dodaten zagon zavzemanju za višjo raven enakopravnosti v EU. Hkrati pa v tej luči izpostavljava jasno pričakovanje, da bo nova predsednica premogla osebno in politično voljo kredibilnega ter odločnega zastopanja stališč Evropskega parlamenta, zlasti glede vprašanj, o katerih ima različna osebna ali ideološka stališča. Tukaj opozarjava zlasti na področje pravic žensk, še posebej pravice do odločanja o lastnem telesu oziroma pravice do splava, o kateri je Evropski parlament že sprejel zelo jasno stališče, glede te pravice pa ima nova predsednica lastno odklonilno stališče, česar – poudarjava – ne odobravava.

Tu je še vprašanje vladavine prava, ki seveda ostaja pomembno ne le v okviru varstva temeljnih vrednot EU in državljanskih pravic, pač pa postaja ključno vprašanje nadaljnjega razvoja EU. To izpostavljava v prvi vrsti zaradi dejstva, da politična skupina nove predsednice, Evropska ljudska stranka, pri tem večkrat zagovarja politična stališča, ki so za naju popolnoma nesprejemljiva. Zato pričakujeva, da bo predsednica Metsola nadaljevala po poti pokojnega predsednika Davida Sassolija.

Glede na njene dosedanje javne nastope se nadejava tudi, da bo pospešila že začete organizacijske spremembe v delovanju parlamenta, predvsem v smeri bolj vsebinskih razprav na plenarnih zasedanjih. Prav tako pomemben del njenih nalog bo zagovarjanje in krepitev položaja Evropskega parlamenta, predvsem v odnosu do Sveta EU kot sozakonodajalca, ter v odnosu do Evropske komisije, zlasti z vidika nadzorstvene funkcije parlamenta.”

Evropski poslanec dr. Klemen Grošelj je v imenu politične skupine Renew Europe zahteval razpravo v Evropskem parlamentu o trenutnih razmerah v BIH. Dr. Grošelj (RENEW EUROPE / LMŠ) je prav tako poročevalec v senci politične skupine Renew Europe za BIH. Prepričan je, da bo razprava evropskih parlamentarcev vsekakor jasno in nedvoumno sporočilo celotni regiji, da Evropska unija ne sprejema nacionalističnih politik, ki temeljijo na delitvah, saj kot pravi sam, so le te že privedle do najbolj krvavih vojn na Zahodnem Balkanu.

»Nedavna dogajanja v BiH, predvsem pa blokada institucij BiH ter grožnje z odcepitvijo Republike Srbske, sta BiH pripeljali do točke, ko je njeno delovanje in obstoj resno ogrožen. Zelo verjetno je to največja grožnja tako BiH in regiji, po podpisu Daytonskega sporazuma pred 26. leti. Razpravo sem predlagal, saj menim, da lahko s tem v regijo pošljemo zelo jasno sporočilo, da EU ne sprejema in ne more sprejeti preteklih nacionalističnih politik delitev, ki so že privedle do vojne v devetdesetih prejšnjega stoletja in da je tisto, kar BiH in celotna regija potrebujejo, delujoče državne institucije. Le te so namreč nujno potrebne za sprejemanje reform, ki morajo na eni strani voditi k dvigu blagostanja ljudi v regiji in na drugi strani krepiti mehanizme vladavine prava, predvsem neodvisnost sodišč in tožilstev, ki morajo postati nosilci boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, ki sta ključna dejavnika in preprečujeta napredek države in regije. Zato se bom še naprej prizadeval, da bo EU na eni strani dosegla, tudi z uvedbo sankcij zoper ključne akterje, umik groženj z razpadom BiH in dosegla deblokado institucij BiH ter tako začela proces nujnih sprememb volilne zakonodaje in ustavnih sprememb v skladu z odločitvami Evropskega sodišča za človekove pravice, priporočili Beneške komisije in ustavnega sodišča BiH. Po drugi strani pa tudi ukrepe v okviru mehanizmov, ki so EU na voljo, da sproži proces krepitve načel vladavine prava v državi, predvsem z zagotavljanjem neodvisnosti pravosodja.

Samo tako bomo zagotovili, da se bosta BiH in regija dejansko začeli približevati EU in s tem okrepila možnosti za njeno članstvo v EU. S tem pa bomo tudi zagotovili mir v državi in regiji, katere destabilizacija bi imela neposredne negativne učinke na Slovenijo, njen varnostni položaj, kakor tudi na naše gospodarstvo. Strateški cilj in interes Slovenije je, da je regija stabilna in mirna, predvsem pa Slovenija, kakor tudi EU, nikakor ne moreta sprejeti nikakršnih idej o razgradnji BiH, kaj šele groženj z odcepitvijo, kar bi vodilo v novo prelivanje krvi in trpljenje ljudi. V slovenskem in EU interesu je zato BiH, katere institucije delujejo v skladu z dogovorjenim ustavnim redom in ki so sposobne sprejemati in izvajati nujno potrebne reforme, ki bodo posledično BiH omogočile približevanje EU. Z resnim in dokazljivim uresničevanjem reform, pa bo BiH in posledično tudi celotna regija, uspela preseči skepticizem, ki vlada v nekaterih državah članicah EU glede nadaljnje širitve EU.«

Dr. Klemen Grošelj je dne, 4. 11. 2021 v sklopu Konference o prihodnosti Evrope gostil okroglo mizo z naslovom Proti energetski revščini. Dogodek je potekal v Ljubljani v gostišču Pritličje kot del cikla z naslovom Cena antropocena. Poleg dr. Grošlja sta se ga udeležila še dr. Maks Tajnikar, ekonomist in profesor na Ekonomski fakulteti ter dr. Tomislav Tkalec, strokovni sodelavec društva za sonaravni razvoj Focus. Pogovor je vodila novinarka Monika Weiss.

V uvodnih mislih je dr. Tkalec izpostavil pomembno razliko med kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi, ki bi nagovarjali vprašanje energetske revščine ter razvoja energetskega sektorja. Ponudniki so v zadnji krizi precej dvignili cene in najverjetneje jih bo na koncu plačal uporabnik. Če damo situacijo v širšo sliko, bomo videli, da je Slovenija na relativno boljšem, saj je vprašanje energetske revščine po nekaterih delih sveta, kot npr. v Aziji, še bistveno bolj pereče.

Dr. Tajnikar je izpostavil, da se bodo trgi po pandemijskem šoku najverjetneje umirili prihodnje leto. Ključno zato je primerna strategija cepljenja. Država pa naj bi proti energetski revščini zato intervenirala tudi na energetski trg, vendar ne z ukrepi, ki bi neposredno pomagali ljudem, ki ne morejo do energentov, saj so se izkazali kot ne dovolj uspešni. Treba je poseči na stran ponudbe in ne nezmožnosti povpraševanja. Revščino je namreč reševati celostno in z različnimi ukrepi in ne le z hitrimi rešitvami kot so, denimo, energetski boni.

Pomembno temo je izpostavil tudi dr. Grošelj, saj ugotavlja, da smo trenutno pri vprašanju o dolgoročnem razvoju energetskega sektorja v konceptualnem vakuumu. Z. dr. Tajnikarjem sta se strinjala, da bo v prihodnje ključno vprašanje igral predvsem tehnološki razvoj na področju energetike in vlaganje v različne vire energije. Pri tem pa ne smemo zanemariti resnih tehničnih izzivov, ki nas pri tem čakajo. Eden takih je lahko tudi vprašanje elektro-distribucijskega omrežja, ki bi s prehodom na določene oblike obnovljivih virov, stalo kar štiri milijarde evrov.

Sogovorniki so se strinjali, da je trenutni energetski model slab in da država ni opravila svoje naloge, kar se bo pokazalo na več nivojih, med drugim tudi na konkurenčnosti gospodarstva. Pri razvoju novih konceptov energetske oskrbe bo potrebno odpreti širši javni diskurz, hkrati bi se bilo zato treba zgledovati po dobrih praksah. Med drugim imamo primere, kako se projektov vpeljave novih energetskih virov lotevati celostno. To pomeni, da lahko od začetka pri njem sodelujejo le načrtovalci, odločevalci in inženirji, ampak tudi lokalne skupnosti, s čimer se pokaže višjo stopnjo transparentnosti in participatornosti ljudi.

Posnetek pogovora si lahko ogledate TUKAJ.